Zdaj govori etnologinja Pomurskega muzeja Murska Sobota

»Ne delamo za denar in ne za nagrade, je pa lepo, ko nekdo opazi.«

»Vem, kaj pomeni napisati takšen predlog – poznati moraš delo človeka, ga spremljati, spoštovati. Hvaležna sem, ker vem, da je bil predlog kakovostno pripravljen.«

»Ukvarjam se z vsem, kar je etnologija. Ne omejujem se na ozek nabor tem. Terensko delo, ljudje in empatija – to je tisto, kar me dela dobro etnologinjo.«

»Etnologije ni brez ljudi, terena ni brez ljudi. Moje delo so ljudje, njihova življenja, njihove zgodbe.«

»Velikokrat mi pripovedovalci povedo več kot svojim otrokom. To zaupanje je zame največje priznanje.«

»To je poklic, ki ga moraš čutiti. Ljudje začutijo, če si iskren. Brez njih ne bi bilo moje nagrade. To je priznanje Pomurju in Porabju, ne samo meni.«

»Takrat nastanejo vezi. Veliko pripovedovalcev je danes že pokojnih, z drugimi sem še vedno v stikih. To je bistvo etnologije – stik, empatija, etičnost.«

»Velikokrat si kdo misli, da kustosi nič ne delamo. V resnici so tu publikacije, razstave, sodelovanje z društvi, odzivanje na pobude ljudi. Veliko je dela, ki ga na terenu ne vidijo.«

»Dela je veliko in ne bo ga zmanjkalo.«

»Vedno pravim, da me bodo iz pisarne nesli z nogami naprej. Tu je moja mreža ljudi, ki mi zaupajo in jaz ostajam z njimi.«

»Prav bi bilo, da bi država za dediščino, ki jo priznava kot nesnovno kulturno, omogočila lažje pogoje za organizacijo.«

»Prav bi bilo, da bi država za dediščino, ki jo priznava kot nesnovno kulturno, omogočila lažje pogoje za organizacijo.«

»Če me vprašate, zakaj to počnem, je eden izmed odgovorov zelo oseben – ob poslušanju se počutim kot romarica, ki zapušča svoj dom, da bi se vrnila boljša.«

»To je velika kulturna dediščina, ki bi jo bilo treba ohraniti.«

»To so začeli početi tudi v Prekmurju, predvsem Občina Moravske Toplice, ki ima posluh za to.«

»Epitafi so prav tako zapisani v prekmurščini in imajo že skorajda literarno vrednost.«